Kapilarna vlaga

Kapilarna vlaga je vlaga, ki jo zidovi ob vznožju vsrkavajo iz terena oziroma zemlje. Pojavlja se v objektih brez hidroizolacije, poškodovano hidroizolacijo ali dotrajano hidroizolacijo.

Glavni gradbeni materiali so porozni, površinska napetost vode pa povzroča dvigovanje po drobnih kapilarah (lasnicah) znotraj zidu.  Zato je kapilarna vlaga značilna za starejše objekte, ki so nastali v času, ko še niso poznali vodo neprepustnih materialov, kot sta bitumen in novejši materiali. Prav tako so starejši objekti pogosto grajeni brez temeljev. 

Kapilarna vlaga se lahko pojavi tudi v novejših objektih, pri katerih je bila vgrajena hidroizolacija. V takih primerih je vzrok poškodba, dotrajanost ali slaba izvedba hidroizolacije.

Posledice kapilarne vlage

  • poškodbe fasade nekaj metrov v višino
  • poškodbe pritličnih in kletnih prostorov  (v začetni fazi se pojavijo poškodbe opleska nato ometa in v zadnji fazi propadanje nosilne konstrukcije)
  • na zidovih se pojavljajo beli kristali- tako imenovani soliter ter plesni
  • neprijetni vonj po vlagi
  • večja toplotna prevodnost

Odprava kapilarne vlage

  • meteorne vode speljemo v meteorni kanal ali ponikalnik
  • izvedba drenaže okoli objekta, če je le mogoče čim nižje
  • popravilo obstoječe hidroizolacije
  • rezanje zidov ter vstavljanje horizontalne hidroizlolacije (dostopnost z obeh strani zidu)
  • kemijski postopek z injektiranjem umetnih mas

Kondenzacijska vlaga

Vzrok za nastanek kondenzacijske vlage je slaba toplotna izolacija (hladne stene ali deli sten) in povečana vlažnost znotraj objekta. Povečana vlažnost je posledica nepravilno ter nezadostno prezračevanje prostorov, zlasti kuhinje in kopalnice, ki sta še dodatno izpostavljena povečani vlagi.

Poleg pomanjkljive toplotne izolacije so vzrok za pojav kondenzacijske vlage še posledice napak v sestavi konstrukcije stavbe, zaradi česar se lahko pojavi tako imenovani toplotni most. 

Najbolj pogosta mesta na katerih se lahko ta pojavi, so vogali zunanjih zidov, balkonske plošče, zunanja stopnišča, neizolirane okenske špalete.  Na hladnih delih sten zračna vlaga kondenzira in stene se navlažijo. Vlažne stene so idealno mesto za razvoj plesni.

Primer za lažje razumevanje: Kondenzacija ali utekočinjanje (oziroma pravilneje ukapljevinjanje) je prehod snovi iz plinastega v tekoče stanje. Vodna para iz zraka se pretvarja v kapljice ob stiku s hladnim kozarcem.